Velika Regularna Loža Slovenije

Virtus Recondita Lux Sapientiae

 

 

 

 

O prostozidarstvu

Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« združenje svobodnih mož na dobrem glasu. Člani, ki se nazivajo »bratje«, imajo skupne temeljne vrednote in skupno poslanstvo, da negujejo in prenašajo na naslednje rodove znanje in vedenje bratovščine. Člani se združujejo in delujejo v ložah.

Člani so različnih nazorov in samo toleranca jih lahko povezuje. Okoliščine, v katerih delujejo posamezne lože držav sveta lahko narekujejo določene odklone od globalne prostozidarske miselnosti (kar je v veliki meri odvisno tudi od "veje" ali struje prostozidarstva), ki v osnovi sloni na subjektivnosti in misticizmu, zato je težko v celosti podati njegovo stvarno podobo.

Mehanizem prostozidarstva načeloma temelji na skrivnostih, čeprav so edine moderne skrivnosti metode prepoznavanja - zato tudi člani lož, ki so povečini organizirane tajno (z izjemami, kot so ZDA in Združeno kraljestvo) svojega članstva v bratovščini po večini ne razkrivajo, nekateri zunanji opazovalci pa so tudi mnenja, da člani niso popolnoma poučeni o njihovem delovanju. Tako je nastalo mnogo različnih tolmačenj in legend o nastanku te organizacije. Mnogi postavljajo datume začetka prostozidarskih zvez na začetek civilizacije.

Prva moderna loža je nastala na Škotskem. To je bila »Lodge Mother Kilwinning No. 0« in ima v svetu najdaljšo pisano zgodovino, ki sega v leto 1140.

V Angliji hranijo prvi zapis o obstoju prostozidarstva iz leta 1646, ko je Elias Ashmole opisal svojo iniciacijo.

Uradno je prva Velika Loža nastala leta 1717 v Londonu z združitvijo štirih londonskih lož. Leta 1751 je bila ustanovljena še ena rivalska Velika loža v Angliji. V Združeno Veliko Ložo Anglije (United Grand Lodge of England, UGLE) sta se združili leta 1813. Moderno prostozidarstvo se je razvilo iz cehovskih lož zidarjev in gradbenikov v srednjem veku in bilo hkrati njihova ustanovitvena in gonilna sila, saj sta njihova organizacija in ritual izhajali iz časov gradnje prvega Salomonovega templja na bližnjem Vzhodu.

V svetovnem prostozidarstvu ni vrhovne avtoritete, ki bi za vse lože in ob vsakem času predpisovala obvezen nauk. Sorodnosti med ložami se kažejo v interpretaciji simbolov, ki so ključnega pomena v njihovem delovanju. Osnovni deklarirani cilj bratovščine je izboljšanje skupnosti in sveta v celoti. Zaradi malo zakritega načina delovanja se pogosto pojavljajo obsodbe javnosti v imenu boja pred tajno družbo zarotnikov. Zato je prostozidarstvo s strani nepoučenih pogosto postavljeno v kontekst teorije zarote.

O prostozidarstvu kot pojavu, ki privlači in odbija duhove, pišejo mnogi pisci. Objektivnost tovrstne literature je vprašljiva, saj sam ustroj organizacije preprečuje nepristranskost in točnost podatkov. Bratje skrivnosti ne bodo izdali, nečlani pa lahko zgolj nepoučeno pišejo o organizaciji, o kateri ne vedo nič.

Bratovščina deluje v korist skupnosti. Od članov zahteva spoštovanje zakonov in človekovih pravic. Njene glavne vrednote so svoboda, enakost, bratstvo, toleranca in mir. Gradijo na temelju resnic in najvišjih moralnih načel.

Prostozidarstvo je bilo v srednjem veku poklicna organizacija, ceh, ki je združevala kamnoseke, graditelje katedral, gradov, palač, mostov. Gradbena umetnost je bila najbolj zahtevna in spoštovana tehnologija takratnega časa, tako kot je danes vesoljska, nano ali genska tehnologija. Ceh je svoje znanje in veščine prenašal samo na najboljše in izbrane mojstre, tako kot danes velika podjetja, najgloblja znanost in najvišja mojstrstva ne razkrivajo javno svojih skrivnosti. V tem cehovskem obdobju prostozidarstva se je utrdila ta, na prvi pogled arhaična zunanja podoba prostozidarstva: zidarski predpasniki, metafora kamna, templja, zidarskega in kamnoseškega orodja (libele, zidarske žlice, kladiva, kotnika, šestila…). Ta podoba je v resnici navdih za vse naključne opazovalce, da v tem združenju vidijo vse tisto, kar nikoli ni bilo in tudi danes ni. Da bi spoznali vse dimenzije prostozidarstva je treba tako kot takrat stopiti na delo: postati prostozidar in potem se odstirajo vse skrivnosti, ki so se do tedaj zdele tajne in skrite.

Kot vsak človek napreduje v življenju z edukacijo in omiko, tako se tudi vsak prostozidar trudi, da bi postal boljši človek. Ta proces v prostozidarstvu teče prek obredov različnih stopenj, v katerih se zastavlja vrsta vprašanj in dogovor, hkrati pa odpira vrata za naslednje stopnje.

Dobrodelnost v Prostozidarstvu

Eno od osnovnih načel Prostozidarstva je dobrodelnost: Fides, Spes et Caritas - Vera, Upanje in Dobrodelnost.

Po vsakem delu lože vedno zakroži tudi ti. "vdovina puščica" za zbiranje dobrodelnih prispevkov. Večina teh se anonimno razdeli med pomoči potrebne (med drugim tudi vdove bratov prostozidarjev), v nekaterih primerih pa je namen točno določen. V Veliki Britaniji je za dobrodelnost Velike lože odgovorna Velika dobrodelna organizacija, ki je za loterijo drugi največji donator v dobrodelne namene, v ZDA je en od najbolj vidnih delov Prostozidarske dejavnosti mreža 22 bolnišnic za otroke Prostozidarske organizacije Shriners, ipd.

Organizacija Velikih Lož in Velikih Orientov

Velike lože in Veliki Orienti so neodvisna in suverena telesa, ki pokrivajo določeno državo, zvezno državo oz. neko širše geografsko območje.

Glavnega sveta, ki bi predsedoval vsem prostozidarskim ložam ni. Obstaja več vej prostozidarstva. Največji sta gotovo dve skupini:

  • »regularne« Velike lože, ki jih priznava Združena velika loža Anglije (za sprejetje v njih je pogoj vera v Višje Bitje, to je v kateregakoli boga, ki ga v prostozidarstvu predstavlja Veliki Arhitekt Vseh Svetov, in ki sprejemajo v članstvo samo moške), in
  • liberalni Veliki Orient, kjer te zahteve ni, in je vir moralnega nauka prepuščen vsakemu članu, ustanovljene so tudi ženske in spolno mešane lože, ki jih priznava Grand Orient de France.
Ti dve največji veji sta dediščina kolonialne moči Anglije in Francije v 19. in v začetku 20. stoletja, razdružili pa sta se predvsem zaradi spora med katoliki in protestanti.

Druge Prostozidarske organizacije

Poleg dveh zgoraj omenjenih velikih orientov, to je skupnosti medsebojno priznanih Velikih lož, obstaja še veliko manjših prostozidarskih in kvazi-prostozidarskih organizacij. Te lože ali skupine lož so se odcepile od glavne veje iz različnih razlogov, praviloma delujejo v skladu s poslanstvom prostozidarstva, uporabljajo rituale, vendar sodijo med neregularne. Člani regularnih lož (torej, tistih priznanih s strani Združene Velike Lože Anglije - UGLE) ne smejo sodelovati pri delu lož, ki jih UGLE ne priznava in smatra zato za neregularne. UGLE tako priznava samo eno veliko ložo v vsaki državi.

Lože v Sloveniji

Prostozidarstvo v Avstro-Ogrski

V 18. stoletju je postalo prostozidarstvo napredno združenje v boju za svobodo, enakost in bratstvo. Bila je gonilna sila sprememb na čelu meščanskih zahtev in revolucij v Ameriki in Franciji. Celo habsburški cesar Jožef II. je bil gibanju sprva naklonjen. Mnogi uradniki in politični sodelavci razsvetljenih absolutistov so bili prostozidarji. Prva loža je bila v Avstriji odprta na Dunaju leta 1742 kot Velika loža Nemčije. Zaradi pritiska rimokatoliške cerkve in delovanja protimonarhično usmerjene bavarske lože Iluminatov je bilo kasneje prostozidarstvo prepovedano v vseh habsburških deželah.

Po letu 1762 so se ponovno začele pojavljati lože v Avstriji, na Češkem, Madžarskem in v Transilvaniji kot »neodvisne lože« od »Velike lože« v Berlinu. Leta 1784 so te neodvisne lože oblikovale Veliko ložo Avstrije s sedežem na Dunaju.

Ustanovitve lož v samostojni Sloveniji

Predpogoj za ustanovitev Velike lože je, da morajo predhodno v državi obstajati vsaj tri prostozidarske lože. V Sloveniji obstaja več samostojnih vej, dve od njiju pa tvorita vsaka svojo veliko ložo (Velika loža Slovenije in Velika Regularna Loža Slovenije).

Velika Regularna Loža Slovenije (VRLS) je izšla iz nekdanje lože Anton Tomaž Linhart, ki je bila ustanovljena 16. novembra 2002 na Bledu. 30. novembra 2010 je bila ta loža ugasnjena in na njeno mesto vstopi loža Concordia. S tem je obudila spomin na prvo ložo na slovenskem etničnem ozemlju iz leta 1773 (Sloga / La Concordia). V VRLS danes delujejo:

  • 1. oktobra 2006 sta bili v Ljubljani vnešeni luči v pravi in popolni loži »Baron Jurij Vega« in »Simon Gregorčič«.
  • 2009 je bila v Ljubljani vnešena luč v ložo »Kralj Salomon«.
  • 2013 je bila v Ljubljani ustanovljena loža »Piramida«, ki deluje na orientu Maribor.
  • 8. maja 2018 je bila ustanovljena loža »Libertas«, ki deluje na orientu Dolenjska.
  • 5. junija 2018 je bila ustanovljena deputatska loža »Sonce«, ki deluje na orientu Makedonija.
  • 20. oktobra 2014 je Velika loža Francije umestila Veliko Regularno Ložo Slovenije.
  • 9. aprila 2016 je Vrhovni Svet Starega in Sprejetega Škotskega Reda Francije, ki je bil ustanovljen leta 1804, v svojem okrilju ustanovil Vrhovni Svet Starega in Sprejetega Škotskega Reda za Slovenijo.

Za ustanovitev vsake lože je pogoj članstvo sedmih prostozidarjev - 3 mojstri, 2 pomočnika in 2 vajenca.

Velika Regularna Loža Slovenije (VRLS) ima okoli 250 članov. Njen sedež je v Ljubljani. Deluje v sedmih ložah.

Najslavnejši slovenski prostozidar je bil veliki matematik baron Jurij Vega.

Stopnje in redi v prostozidarstvu

Prostozidarstvo pozna tri stopnje. Za vsako stopnjo obstaja posebni ritual iniciacije.

  1. Vajenec
  2. Pomočnik
  3. Mojster

Ob tem pa obstajajo tudi višje stopnje glede na posamezne redove.

Omenjeni redovi niso višji v pomenu nadrejenosti, saj jim je nadrejena Velika Regularna Loža Slovenije (VRLS), ki jim dovoljuje delovanje, neposredno pa so odgovorni vodstvu reda, ki ga je je ustanovilo in mu daje regularnost ter veljavo. Višji redovi omogočajo poglabljanje prostozidarskega znanja.